Ko dihamo, se nam premika celotno telo — ne zgolj naša pljuča. Pri vsakem vdihu sodelujejo mišice hrbta, trebušna votlina, pljučna votlina, trebušna prepona, čeljust in pa tudi medenica.
To seveda pomeni, da kakovost in pravilnost našega gibanja vpliva na kakovost našega dihanja. Velja tudi obratno: kakovost in pravilnost našega dihanja vpliva na kakovost našega gibanja. Za pravilno dihanje je nujna potrebna sposobnost zmanjšanja mišičnega tonusa v trupu. Tako omogočimo spremembo volumna ter oblike prsnega koša in obliko trebušne votline, potrebne za vdih.
Ključ pravilnega dihanja je, da zanj porabimo kar najmanj energije in imamo čim nižji povprečni tonus mišic v telesu, povezan z dihanjem.
Ob vdihu se napne trebušna prepona in spusti v trebušno votlino. Trebušna votlina se razširi, mišice trupa se podaljšajo in tako omogočajo aktivacijo trebušne prepone.
Poleg trebušne prepone se ob vdihu napnejo tudi mišice hrbta, ki hrbtenico na rahlo usločijo, tako pljučna votlina dobi več prostora za polnejše horizontalno dihanje.
Pravilen vdih omogoči kakovosten izdih, saj telo pri tem uporabi elastičnost pljuč in trebušne prepone. Ob izdihu se mišice hrbta sprostijo, medtem ko se spodnji del trebuha rahlo napne, tako lahkotneje izdihnemo zrak iz pljuč.
To izmenjavanje mišic hrbta in trebuha mora biti učinkovito, je pa pogosto omejeno zaradi kronično zakrčenih mišic hrbta (refleks zelene luči) in sprednjega dela trupa (refleks rdeče luči).
Zaradi sodobnega načina življenja se nam vse prepogosto dogaja, da sta istočasno aktivirana tako refleks rdeče in refleks zelene luči — naš dih je z obeh strani ujet v kletko zakrčenih mišic. (refleks zamrznitve)
Vpliv dihanja na hrbet;
Dihanje s trebušno prepono v spodnji del pljuč z gibanjem medenice je ključno za zdrav hrbet. Na neučinkovito dihanje telo opozarja s bolečinami v vratu, ramenih, otrdelost v srednjem delu hrbta, spodnjem delu hrbta in medeničnem dnu, včasih pa celo z zatekanjem in zdrsom medvretenčnih ploščic.
Trebušna prepona in hrbet sta neposredno povezana, ker se ligamenti trebušne prepone pripenjajo na hrbtenico (T12) vretencu in na dveh ledvenih(L1 in L2) vretencih ter jo tako vežejo na osrednji ter spodnji del hrbta.
Disfunkcionalno dihanje je posledica previsokega povprečnega mišičnega tonusa mišic (zakrčenih mišic). Previsok povprečni tonus zmanjšuje telesno gibljivost in omejuje hrbtenico pri premikanju, ki bi se pri dihanju morala sproščeno gibati.
Stres poviša pritisk na telo, kar poveča mišični tonus in notranji pritisk v telesu. Dvig notranjega pritiska pa oteži vdih in tako obremeni hrbet zaradi prekomerne napetosti trebušne prepone.
Raziskave kažejo, da ima bolečina v spodnjem delu hrbta dramatičen vpliv na dihanje, zmanjša velikost trebušne prepone in jo dvigne v prsno votlino, posledično pa dih postane plitvejši.
Trebušna prepona se pri ljudeh z bolečino v hrbtu giblje veliko hitreje in bolj plitvo, kar povzroča hitrejše in plitvejše dihanje, to pa povzroči splošno utrujenost in ujame v začaran krog bolečine in utrujenosti
Čustva in telesna napetost;
To pomeni, da tudi določena čustva(žalost, jeza, strah) prizadenejo tudi hrbet, ker se prav tam ustvarja največ mišičnega tonusa, ki proizvajajo energijo za čustva in čustvene reakcije.
O soodvisnosti gibanja in čustev sem že pisal. Ta koncept pa ni nov. V branje toplo priporočam tudi sledeči prispevek o dr. Johnu E. Sarnu, ki med drugim pravi:
Dr. John E. Sarno se je v svoji zdravniški praksi sprva posvetil predvsem bolečinam v hrbtenici, vendar je pozneje ugotavljal, da se lahko “fantomske” bolečine pojavijo še marsikje drugje. Obravnaval je številne paciente, ki so trpeli hude bolečine v telesu, vzrok zanje pa je bil drugje, v čustvenih vozlih, ki so lahko nastali zaradi službe, družine, partnerskih odnosov.
Dr. John E. Sarno je bolečini, ki se pojavi takrat, kadar celice in tkiva ne prejemajo zadosti kisika in zato občutijo bolečino, nadel tenzijsko mišični sindrom, pri katerem se pojavi napetost od brade vse do dna medenice in oslabi praktično vse telesne funkcije.
(Viri: iz učbenika AEQ dihanja 1.stopnje)
Torej, če želimo imeti bolj gibko hrbtenico, mehko medenico in prožen prsni koš ter manj težav z bolečinami in neravnovesji v območju medenice in medeničnega dna, spodnjega in srednjega dela hrbta, v vratu in glavi, se je dobro naučiti dihati pravilno.
Karim