Če je telesna funkcija omejena zaradi kronične napetosti mišic, se posledično spreminja tudi sama struktura telesa. Spremenjena struktura, ki postane pretirano asimetrična, zelo slabo vpliva na vse človekove funkcije – tako gibalne kot miselne in čustvene.
Funkcija izvajanja gibov (učinkovitost agonistov in antagonistov), gibalni vzorci in senzorno-motorične povezave se med seboj prepletajo in so soodvisni.
Telesno funkcijo zaznavajo tudi telesni refleksi, zaradi katerih se lahko spremeni struktura telesa, če ti refleksi preidejo v podzavestni vzorec telesa ali uma.
Danes bi vam rad predstavil enega od štirih telesnih refleksov, ki so lahko škodljivi in vam lahko povzročajo številne težave.
Kaj je refleks?
Refleks je najpreprostejša oblika vedenja, pri katerem pride do hitrega, stereotipnega in nehotenega odziva na dražljaj. Živčni mreži, ki je za to odgovorna, pravimo refleksni lok. V najpreprostejši obliki refleksni lok sestavljata le dva nevrona: senzorični nevron, ki zazna dražljaj, in motorični nevron, ki sproži delovanje efektorja (npr. mišice ali žleze). Pogosteje pa je med njima še en ali več zaporedno povezanih internevronov, ki omogočajo prenos informacije v osrednje živčevje in druge dele telesa.
Takšna organizacija je razširjena po vsem živalskem kraljestvu. Bolj kompleksne živali imajo več internevronov, kar omogoča prilagajanje vedenja in učenje.
(Vir: Wikipedija)
Najlažje si je refleks telesa predstavljati tako, da se spomnite dogodka, ko je nekaj močno počilo v vaši bližini, ne da bi to pričakovali. Vaše telo se je ob poku instinktivno skrčilo – predvsem v predelu trebuha. To je refleks umika oziroma refleks rdeče luči, ki je povezan tudi s strahom. (O tem refleksu bom pisal naslednjič.)
Pri ljudeh predvsem v sodobni družbi lahko prepoznamo štiri tipične reflekse, naj vam danes predstavim enega od teh:
1.Refleks zelene luči ali refleks akcije:
Tipična drža pri tem refleksu je lordozna, s pretirano usločeno hrbtenico. Težišče telesa je premaknjeno na pete, oseba pa pogosto zaklepa noge v hiperekstenzijo, s čimer ves pritisk iz stegen prenese na kolena in ledveni del hrbta.
Poleg hrbtnih mišic se napnejo tudi ritne, mečne in zadnje stegenske mišice. Ramena se pomaknejo nazaj, glava pa se dvigne navzgor. Telo prevzame držo vojaka, pripravljenega na napad ali akcijo. Ta refleks človeku omogoča, da se premika naprej – proti cilju, željam in prihodnosti. Vendar pa pretirano spodbujanje tega refleksa, ki preide v podzavestno navado, vodi v težave.
Oseba s tem refleksom ima dominantno simpatično delovanje avtonomnega živčnega sistema (t.i. “bori se ali beži”), pogosto izvaja večopravilnost (multitasking) ter doživlja pretiran občutek odgovornosti in krivde, kadar nima kaj za početi. Težko prenaša dolgčas, njene misli so nenehno aktivne – kot bi imel v glavi čebelnjak. To pogosto privede do bolečin v čeljusti in tenzijskih glavobolov.
Drža in navade, ki spremljajo refleks zelene luči, pogosto povzročijo:
- išias,
- hernijo,
- bolečine v spodnjem delu hrbta, vratu in ramenih.
Takšna oseba je pogosto nestrpna in se ji vedno mudi – tudi takrat, ko ni treba. Težko mirno čaka v gneči ali pri rdeči luči na cesti, pogosto pritiska na plin, tudi ko avto miruje. Ima močno potrebo po nadzoru in namesto drugih sprejema odločitve. Zaradi takšnega življenjskega sloga pa se v srednjih letih pogosto izčrpa in izgori.
Živimo v svetu budilk, urnikov in neprestanih opomnikov na telefonih. Stalna zunanja stimulacija nam jemlje pozornost in energijo. To povzroča pritisk in napetost v telesu. Zaradi tega načina življenja in nenehnega usmerjanja pozornosti navzven (internet, telefoni, računalniki) smo vse bolj odtujeni od sebe.
Telo je v stanju pripravljenosti že ob najmanjšem dražljaju, na primer ob obvestilu na telefonu. Takoj ko zaznamo zvok, vibracijo ali osvetlitev zaslona, se mišice ledvenega dela hrbta napnejo. To je posledica refleksa zelene luči. Hrbtenica se usloči, telo pa se pripravi na akcijo.
S tem refleksom ni nič narobe – je nujen za vsakdanje življenje. Težava nastane, če se sproži prevečkrat in postane podzavestna navada. To vodi v kronično napetost ledvenega dela hrbta, ki sčasoma povzroči utrujenost, šibkost in bolečine ter lahko privede do strukturnih sprememb.
Refleks zelene luči je odziv na stres, vendar ni zdravo, če ostane aktiviran tudi po tem, ko stres mine. Ker ta refleks in posledično mišično napetost nadzorujejo vaši možgani, noben zunanji dejavnik (masaža, kiropraktika, sprememba obutve ali ležišča itd.) ne more dolgoročno sprostiti mišic. Le vi sami lahko vplivate na svoje možgane in spremenite informacije, vzorce in navade, ki jih pošiljajo mišicam.
Tudi sam sem imel težave s tem refleksom – povzročil mi je hernijo, napetosti v ledvenem delu hrbta ter vnetja sakroiliakalnih sklepov in trtice. Nenadzorovane misli, nestrpnost, jeza, pretreniranost in kronična večopravilnost so bili moj vsakdan.
Sprejeti odgovornost in spremeniti refleksne vzorce je bila ena najtežjih odločitev v mojem življenju, a danes sem zanjo najbolj hvaležen.
Biti svoboden v telesu in imeti možnost svobodnega odločanja v umu je izbira vsakega posameznika. Ni enostavno, a z disciplino, voljo in željo je mogoče vse.
Spremembe v funkciji in strukturi telesa so dober začetek za lahkotnejše življenje.
Karim Al Saleh

Hrbtna Fascialna linija, katero prizadane refleks Akcije