REFLEKS ZELENE LUČI

Če je telesna funkcija omejena zaradi kronične napetosti mišic se posledično spreminja tudi sama struktura telesa. Spremenjena struktura, ki postane pretirano asimetrična zelo slabo vpliva na vse funkcije človeka. Tako gibalne, miselne kot tudi čustvene.

Funkcija izvajanja gibov(učinkovitost agonistov in antagonistov), gibalni vzorci in senzorno-motorične povezave se med sabo prepletajo in so soodvisni.

Telesno funkcijo zaznavajo tudi telesni refleksi zaradi katerih se lahko spremeni struktura telesa, če le ti preidejo v podzavestni značaj telesa ali uma.

Danes bi vam rad predstavil enega od štirih refleksov telesa, ki so lahko škodljivi za vas in vam lahko povzročajo kopico težav.

Kaj je refleks?

Refleks je najenostavnejša oblika vedenja, pri katerem pride do hitrega, stereotipnega in nehotenega odziva na dražljaj. Živčni mreži, ki je za to odgovorna, pravimo refleksni lok. V najenostavnejši obliki sestavljata refleksni lok samo dva nevrona: senzorični nevron, ki zazna dražljaj in je neposredno povezan z motoričnim, ki sproži delovanje efektorja (npr. mišice ali žleze). Pogosteje pa je med njima še en ali več zaporedno povezanih internevronov, ki se povezujejo tudi z drugimi nevroni, ki posredujejo informacijo v osrednje živčevje in druge dele telesa.

Tak način organizacije je razširjen po vsem živalskem kraljestvu. Kompleksneje grajene živali imajo večje število internevronov, kar omogoča prilagajanje vedenja in učenje.

(vir. wikipedija)

Najlažje si je predstavljati refleks telesa tako, da se spomnite dogodka, ko je nekaj močno počilo v vaši bližini ne da bi prej vedeli in se je telo s sprednje strani v predelu trebuha ob poku močno stisnilo oziroma skrčilo. To je refleks umaknitve oziroma refleks rdeče luči, ki jo odgovoren tudi za strah. (o tem refleksu bom pisal naslednjič.)

Pri ljudeh predvsem v sodobni družbi lahko prepoznamo štiri tipične reflekse, naj vam danes predstavim enega od teh:

1.Refleks zelene luči ali refleks akcije:

Tipična drža za ta refleks je lordozna drža z pretirano usločenostjo hrbtenice. Težišče telesa je predvsem na petah in oseba pogosto zaklepa noge v hiperekstenzijo tako, da ves pritisk iz stegen prenese na kolena in ledveni del hrbta.

Poleg hrbtnih mišic se napnejo tudi ritne, mečne in zadnje stegenskem mišice, ramena se potegnejo nazaj, glava pa dvigne navzgor. Telo se postavi v držo vojaka, ki je pripravljen za napad ali akcijo. Ta refleks človeku omogoča, da se premika naprej proti cilju, željam in prihodnosti, vendar pretirano spodbujanje tega refleks, ki preide v podzavesno navado, vodi v težave.

Taka oseba ima dominantno simpatično delovanje avtonomnega živčnega sistema(bori se ali beži.), pogosto je v multitaskingu (večopravilnost), pretiran občutek odgovornosti in občutek krivde, ko nima kaj za početi (težko mu je dolgčas), v glavi ima neskončno misli kot bi bil čebelnjak v njemu, kar pogosto privede do bolečin v čeljusti in tenzijskih glavobolov.

Takšna drža in navade, ki spremljajo refleks zelene luči, privedejo to težav kot so: išias, hernija, bolečina v spodnjem delu hrbta, vratu in ramenih, če naštejem najbolj pogoste.

Taka oseba je pogosto nestrpna in se ji povsod mudi, tudi takrat, ko ni treba. (težko čaka umirjeno, ko je gneča ali rdeča luč na cesti, pogosto pritiska na gas medtem, ko avto miruje ). Namesto drugih sprejema odločitve in se zaradi načina delovanja v srednjih leti močno utrudi, izčrpa in izgoreva.

Živimo ob budilkah, urnikih, neprestanih opomnikih na telefonih. Ogromno zunanjih dejavnikov in hiperstimulacij iz okolja nam jemlje pozornost in energijo. To nam ustvarja pritisk in napetosti v telesu. Zaradi takšnega načina življenja in usmerjanja pozornosti izven sebe ter vedno večji povezanosti izven nas (internet, mobilni telefoni, računalniki), smo vedno bolj odtujeni od sebe in vedno manj povezani sami s seboj.

Telo je v pripravljenosti že ob najmanjšem dogajanju, na primer: obvestilo, klic ali sporočilo na telefonu. Takoj, ko zaznamo zvok, vibracijo ali samo osvetlitev zaslona, se nam napnejo mišice ledvenega dela hrbta. To je posledica refleksa zelene luči. Hrbtenica se usloči in nas pripravi na akcijo. Z samim refleksom ni nič narobe in je sam po sebi zelo koristen in potreben za naš vsakdan. A če se sproži velikokrat dnevno, postane podzavestna navada in posledično postane tudi ledveni del hrbta neprestano, podzavestno napet. Dalj časa napet hrbet, privede do utrujenosti, šibkosti in vedno večje bolečine ter kasneje do strukturnih sprememb.

Refleks zelene luči je odziv na stres, vendar ni zdravo, če ostane aktiviran tudi po tem, ko je stres minil. Ker refleks in posledično mišično napetost mišic povzročajo vaši možgani, ne more dolgoročno sprostiti mišice noben zunanji dejavnik (masaže, kiropraktiki, spremembe obutev ali ležišč itn.), saj imate samo vi dostop do vaših možganov, zato lahko samo vi spremenite informacije, vzorce in navade, ki jih vaši možgani pošiljajo v mišice.

Tudi sam sem imel težavo prav s tem refleksom, ki mi je povzročil hernijo, napetosti v ledvenem delu hrbta in vnetja sakroiliakalnih sklepov ter trtice. Nenadzorovane misli, nestrpnost, jeza, pretreniranost in konstantna večopravilnost so bili moj vsakdanj.

Sprejeti odgovornost in poskrbet za refleksne navade je bila najtežja odločitev za katero sem danes najbolj hvaležen.

Biti svoboden v telesu in imeti možnost svobodnega odločanja v umu je odločitev vsakega posameznika. Ni enostavno vendar z disciplino, voljo in željo se da vse.

 

Spremembe v funkciji in strukturi telesa so dober začetek za lahkotno popotovanje v življenje.

Karim